Pošiljanje pacienta od vrat do vrat ni učinkovito varstvo pacientovih pravic

Odprto pismo ministru za zdravje

Spoštovani minister,

obračam se na Vas kot državljan, soustanovitelj Iniciative svojcev domnevnih zdravstvenih napak ter dolgoletni zagovornik sistemskih izboljšav na področju varnosti pacientov.

Povod za to odprto pismo je odgovor Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic v zadevi Branka Sluge (št. 021-117/2023-2711-22 z dne 2. 7. 2026), iz katerega izhaja, da Komisija kljub izrecnemu ugovoru glede vročitve sklepa ne namerava preveriti okoliščin vročanja, temveč pacienta napotuje na Pošto Slovenije oziroma na sodno varstvo.

Čeprav gre za konkreten primer posameznika, menim, da odpira pomembno sistemsko vprašanje, ki presega njegov osebni položaj.

Varstvo pacientovih pravic ne bi smelo pomeniti pošiljanja pacienta od ene institucije do druge. Pacient, ki več let uveljavlja svoje pravice, upravičeno pričakuje predvsem dialog, vsebinsko obravnavo, nepristranskost in preverjanje bistvenih procesnih vprašanj, zlasti kadar gre za vprašanje pravilnosti vročitve in s tem povezane možnosti učinkovitega pravnega varstva.

Iz odgovora Komisije izhaja, da sama ne namerava preverjati pravilnosti vročitve, čeprav se prav na domnevno vročitev sklicuje kot na podlago za zaključek postopka. Takšno stališče po mojem odpira pomembno vprašanje:

Ali je napotitev pacienta na drugo institucijo, brez vsebinske obravnave njegovega bistvenega procesnega ugovora, res v skladu z namenom, zaradi katerega je bila ustanovljena Komisija Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic?

Komisija je bila ustanovljena kot varovalka pacientovih pravic in kot most med pacientom ter zdravstvenim sistemom. Pacienti zato upravičeno pričakujemo, da bo v okviru svojih pristojnosti dejansko preverjala bistvena dejstva, omogočala dialog in varovala procesna jamstva, ne pa zgolj preusmerjala odgovornost na druge institucije.

Ne pričakujem, da boste posegali v sodne postopke ali nadomestili odločanje Komisije.

Pričakujem pa, da kot ministrica preverite, ali je Komisija v konkretnem primeru ravnala v skladu z namenom, zaradi katerega je bila ustanovljena, ter ali sedanja ureditev pacientom dejansko zagotavlja učinkovito varstvo njihovih pravic.

To pismo pošiljam v svojem imenu, saj iniciativa o tem vprašanju ni sprejela skupnega stališča. Kljub temu menim, da vprašanje presega posamezen primer in zadeva zaupanje vseh pacientov v sistem varstva njihovih pravic.

Prav zato verjamem, da imate kot minister priložnost pokazati, da se zaupanje v zdravstveni sistem krepi tudi tako, da se po potrebi kritično preveri delo institucij, ki delujejo v okviru Vašega resorja.

Primer Branka Sluge je lahko prvi takšen primer.

Ne zato, ker bi bil edini.

Ampak zato, ker lahko pomeni prvi korak k bolj odprtemu, odgovornemu in pacientu prijaznemu sistemu varstva pacientovih pravic.

Glede na tek rokov in potrebo po učinkovitem pravnem varstvu Vas vljudno prosim za odgovor najpozneje do 17. julija 2026.

S spoštovanjem,

Vladimir Plantan

Škofljica, 8. julij 2026

Predlog Pravilnika o nadzoru kakovosti v zdravstvu

Ministrstvo za zdravje je podalo v javno obravnavo predlog Pravilnika o nadzoru kakovosti v zdravstvu na podlagi tretjega odstavka 37. člena Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, ki podrobneje ureja način izvajanja nadzora kakovosti v zdravstvu, ki ga izvaja Javna agencija Republike Slovenije za kakovost v zdravstvu. 

V sklopu portalu eDmokracija je možno komentarje oddati do 2.7.2026. Na osnovi lastnih izkušenj z izvajanjem nadzorov, ki so jih v preteklosti po pooblastilu izvajale Zdravniška zbornica Slovenije in Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije trenutni predlog pravilnika ne uvaja v celoti potrebnih sprememb, ki so jih uveljavile razvite države na tem področju varnosti in kakovosti v zdravstvu. 

V sklopu iniciative smo pripravili kot pacienti žrtve različnih zdravstvenih incidentov naš pogled in predlog na pravilnik v javni obravnavi.

KOMENTAR K PREDLOGU PRAVILNIKA O NADZORU KAKOVOSTI V ZDRAVSTVU

Procesne ovire pri uveljavljanju pacientovih pravic

Redno tematsko srečanje iniciative:

Procesne ovire pri uveljavljanju pacientovih pravic - Od posameznih primerov do sistemskih rešitev

Kako lahko pacient ali svojec učinkovito uveljavlja svoje pravice, če se postopek ustavi še preden pride do vsebinske obravnave? Kako pomembna je vloga zastopnikov pacientovih pravic? Ali so bolni, hospitalizirani ali odsotni pacienti v postopkih dovolj zaščiteni?

Med napako in zaupanjem: pomen ustrezne komunikacije v zdravstvu

 

Posnetek srečanja

Dr. Lilijana Šprah 

je psihologinja, raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Zdravniške napake sodijo med najobčutljivejše izzive sodobnega zdravstva tako z vidika pacientove varnosti kot tudi strokovne, etične in pravne odgovornosti zdravstvenih delavcev. Kako se nanje ustrezno odzvati? Kakšne so njihove kratkoročne in dolgoročne posledice? In kako pomembno vlogo ima pri tem komunikacija?

Varnost pacienta – skupna odgovornost vseh v zdravstvu, tudi pacienta

Posnetek srečanja

dr. Zoran Erjavec, internist, hematoonkolog,
ki živi in je  delal na Nizozemskem,
kjer je stroka Varnosti zdravstvene obravnave precej visoko razvita.

Kako lahko ZZZS s svojimi podatki prispeva k varnosti pacientov ?

Posnetek srečanja

Sladjana Jelisavčić,

Vodja področja za analitiko in ekonomiko zdravstvenega varstva

Klemen Ganziti,
Vodja področja za urejanje zavarovanj in mednarodnega zdravstvenega zavarovanja 

Ko zdravstvo zataji – kako do pravice? Pogovor z odvetnikom Davidom Slugo

Posnetek srečanja

Kaj hočejo pacienti in svojci, ko gre kaj narobe?

Video posnetek je dostopen na Youtube

---

Povabilu se je prijazno odzvala priznana strokovnjakinja za krizni management ga. Damjana Pondelek, lastnica in direktorica podjetja Urednica.

Na srečanju v sredo, 17. 09.2025 ob 10 uri, prav na Svetovni dan varnosti pacientov bomo govorili o odzivu na neželene dogodke. V Iniciativi svojcev žrtev domnevnih zdravstvenih napak, gibanja Pacienti za varnos pacientov, se srečujemo s številnimi izpovedmi, da na neželene dogodke izvajalci niso dovolj pripravljeni, organizacije se s Protokoli soočanja s svojci ne ukvarjajo dovolj oziroma jih ne izvajajo. Odzivi so stihijski. 

Sekundarna viktimizacija v zdravstvu

Sekundarna viktimizacija je pojav, ko posameznik, ki je že doživel primarno škodo (npr. zdravstveno napako), doživi dodatno škodo, trpljenje ali krivico zaradi odziva institucij, posameznikov ali sistema. Gre za ponovno ranitev žrtve, pogosto zaradi nespoštljivega, nepravičnega ali neustreznega ravnanja drugih, zlasti tistih, ki naj bi ji pomagali (npr. zdravniki, pravosodje, socialne službe).

Ko pacient doživi napako v zdravstvenem sistemu (npr. napačna diagnoza, zdravljenje, operacija), se lahko sooči z:

Bernard Zupanc - Strokovne napake zdravstvenega osebja v Sloveniji in njihova aktualizacija

Vabljeni k ogledu posnetka predavanja odvetnika Bernarda Zupanca z naslovom Strokovne napake zdravstvenega osebja v Sloveniji in njihova aktualizacija.