Ministrstvo za zdravje je podalo v javno obravnavo predlog Pravilnika o nadzoru kakovosti v zdravstvu na podlagi tretjega odstavka 37. člena Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, ki podrobneje ureja način izvajanja nadzora kakovosti v zdravstvu, ki ga izvaja Javna agencija Republike Slovenije za kakovost v zdravstvu.
V sklopu portalu eDmokracija je možno komentarje oddati do 2.7.2026. Na osnovi lastnih izkušenj z izvajanjem nadzorov, ki so jih v preteklosti po pooblastilu izvajale Zdravniška zbornica Slovenije in Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije trenutni predlog pravilnika ne uvaja v celoti potrebnih sprememb, ki so jih uveljavile razvite države na tem področju varnosti in kakovosti v zdravstvu.
V sklopu iniciative smo pripravili kot pacienti žrtve različnih zdravstvenih incidentov naš pogled in predlog na pravilnik v javni obravnavi.
KOMENTAR K PREDLOGU PRAVILNIKA O NADZORU KAKOVOSTI V ZDRAVSTVU
V Iniciativi svojcev žrtev domnevnih zdravstvenih napak pozdravljamo vzpostavitev Agencije za kakovost v zdravstvu ter prizadevanja za poenotenje nadzorov kakovosti, pri analizi Predloga pravilnika o nadzoru kakovosti v zdravstvu pa smo se osredotočili predvsem na položaj pacienta v postopku in njegove procesne/postopkovne pravice ter jih primerjali z ureditvami v tujini, zlasti z vidika znanosti o varnosti pacientov.
Pacient kot aktivni udeleženec postopka
Pacient oziroma svojci ne smejo biti zgolj pobudniki nadzora, temveč partnerji v postopku. Omogočiti jim je treba podajo izjave, predlaganje dokazov, vpogled v potek postopka ter sodelovanje pri razjasnjevanju dejstev.
Uravnoteženje procesnih pravic
Sedanja ureditev daje bistveno več pravic izvajalcem kot pacientom. Potrebna je vzpostavitev enakovrednega procesnega položaja, kjer imajo pacienti pravico do izjave, sodelovanja in pravnega varstva.
Transparentnost in anonimizirano poročanje
Vzpostaviti je treba sistem objave anonimiziranih ugotovitev posameznih nadzorov, analiz trendov ter sistemskih priporočil, da se znanje prenaša na celoten zdravstveni sistem.
Hitrejše ukrepanje pri hudih dogodkih
Pri smrti ali hudih škodnih dogodkih morajo biti določeni kratki in jasni roki za uvedbo nadzora, izvajanje ukrepov in izdajo priporočil, saj zamude neposredno vplivajo na varnost pacientov.
Preverjanje dejanske učinkovitosti ukrepov
Nadzor ne sme ostati le pri poročilu. Potrebno je preverjanje na terenu (in situ), ali so bili ukrepi izvedeni in ali dejansko zmanjšujejo tveganja za paciente.
Vabimo vas, da podprete naše predloge in sporočite vaše sugestije in pobude na info@iniciativasvojcev.si