01 september 2025

Sekundarna viktimizacija v zdravstvu

Sekundarna viktimizacija je pojav, ko posameznik, ki je že doživel primarno škodo (npr. zdravstveno napako), doživi dodatno škodo, trpljenje ali krivico zaradi odziva institucij, posameznikov ali sistema. Gre za ponovno ranitev žrtve, pogosto zaradi nespoštljivega, nepravičnega ali neustreznega ravnanja drugih, zlasti tistih, ki naj bi ji pomagali (npr. zdravniki, pravosodje, socialne službe).

Ko pacient doživi napako v zdravstvenem sistemu (npr. napačna diagnoza, zdravljenje, operacija), se lahko sooči z:

1. Gospodarska oz. ekonomska sekundarna viktimizacija

  • Stroški zdravljenja posledic napake, ki jih zdravstveni sistem ne pokrije.
  • Izguba dohodka zaradi nezmožnosti za delo.
  • Stroški pravnega postopka, če želi iskati pravico.
  • Izgub prihodka preminulega, zmanjšanje prihodka svojcev zaradi pomoči poškodovancu, nezmožnosti za delo zaradi žalosti,..
  • Dolgotrajni postopki, ki povzročajo še večje stroške.

2. Fizična sekundarna viktimizacija

  • Poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi zamud pri obravnavi (pretirano diagnosticiranje) ali zavlačevanja zdravljenja.
  • Novi nepotrebni posegi in operacije.
  • Nepravilno ali nepravočasno zdravljenje posledic napake.
  • Odklonitev zdravljenja.

3. Psihološka sekundarna viktimizacija

  • Občutki sramu, krivde, dvoma vase (čeprav niso krivi).
  • Travma zaradi odziva zdravstvenega osebja (npr. ignoriranje, zanikanje napake).
  • Izguba zaupanja v zdravstveni sistem, pomeni, da se ne zatečejo po pomoč tudi, ko bi bilo to potrebno, paranoja, anksioznost, depresija.

4. Socialna sekundarna viktimizacija

  • Osamitev ali stigmatizacija v družbi (»težaven«, »sam si si kriv«, »usoda«, »karma», »preobčutljiv si«),...
  • Težave v družinskih odnosih (zaradi dolgotrajne bolezni ali stresa; konfliktnost, odtujenost, ločitve,).
  • Nepodpora iz okolja, ker institucije ne priznajo odgovornosti

5. Izkušnja klientelizma / sistemske nepravičnosti

  • Občutek, da zdravniki, pravniki in zavarovalnice ščitijo drug drugega.
  • Nepregledni postopki reševanja pritožb.
  • Pomanjkanje neodvisnosti v institucijah, dvojne, trojne,  navzkrižne funkcije
  • Občutek nemoči proti "sistemu", ki deluje po poznanstvih, ne po pravičnosti.
  • Občutek odrinjenosti, nepripadanja

6. Institucionalna sekundarna viktimizacija

  • Zavlačevanje postopkov za ugotavljanje odgovornosti.  (Zaveza ŠILIH - hitro reševanje smrtnih primerov se ne izvaja)
  • Pomanjkanje opravičila ali prevzema odgovornosti.
  • Neprijazen, birokratski odnos uradnih oseb.